Z Uršo sva precej kolebala ali Rim ali Pariz. Na koncu sva se odločila za Rim (mogoče celo na srečo, saj je bil ravno tisti dan v Parizu teroristični napad).

Z Dolgega mostu smo se odpravili v poznih večernih urah, tako da smo prvo noč prespali, ali bolj rečeno prebedeli, kar na avtobusu. Ker pa je bil avtobus zaradi spremembe programa precej prazen, smo se lahko malo bolj razkomotili. Prvi postanek smo naredili ob 7. uri nekaj kilometrov pred Rimom, tako da se je navdušenje že stopnjevalo in tudi utrujenosti ni bilo več čutiti. V predmestje Rima smo prispeli malo pred deveto uro in takoj odšli na podzemno železnico, od tam pa do centra, kjer smo si ogledali Baziliko svetega Petra v vezeh, Kolosej, Rimski trg, spomenik Viktorja Emanuela II., Pantheon in Piazza Navona. Sledil je čas za popoldansko kosilo oz. samostojno pohajkovanje po okolici. Mi smo raje pograbili vsak svoj sendvič in odhiteli proti Vatikanu, ki je bil le streljal stran. Vmes smo so ogledali še Angelski grad. Vatikan z baziliko sv. Petra od daleč zgleda resnično mogočen. Ker pa je čas bežal zelo hitro, smo se morali vrniti na dogovorjeno mesto, od kjer smo si odšli ogledati še Fontano di Trevi in Španske stopnice – ki so jih prenavljali. To pa je bil tudi zaključek prvega dne. S podzemno železnico smo se odpeljali do avtobusa, s tem pa do hotela na večerjo in zaslužen počitek.

LR5D4109

Drugi dan po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali do Neaplja in se povzpeli na vulkan Vezuv. Vezuv je eden od štirih dejavnih ognjenikov v Italiji, in je nadvse zanimiv tako zaradi zgodovinskih povezav, kot tudi zaradi pogostosti izbruhov. Ob zadnjem izbruhu leta 1944 je umrlo 49 ljudi. Vezuv je najhuje izbruhnil 24. avgusta leta 79. Takrat sta bila uničeni dve mesti, Pompeji in Herkulanum. Pompeje je zasulo 30 m, Herkulanum pa 5 m vulkanskega prahu. In zato smo si ogledali tudi Pompeje 🙂 Pompeje so odkrili po naključju leta 1748, ko je neki kmet s plugom zadel ob bronast predmet. Zvečer smo se odpravili v samo mesto Neapelj, kjer smo lahko začutili tisti pravi mestni utrip. Začutili smo pa tudi poostrene varnostne razmere, saj so nas na vsakem koraku spremljali policisti in vojaki (prejšnji večer teroristični napad v Parizu).

LR5D4525-Pano

Tretji dan smo se odpeljali po obrobju Rima do Kalistovih katakomb. Ogled je bil kratek, vodenje posneto na “kaseto”, ki jo je, sicer v slovenščini, predvajala lokalna vodička. In to je bil skoraj zaključek našega potovanja. Na poti proti domu smo se ustavili še v mestu Orvieto. Orvieto je mesto in občina v pokrajini Terni v jugozahodni Umbriji v Italiji. Leži na ravnem vrhu visokega hriba iz vulkanskega tufa. Razgled z mesta je med najbolj veličasnimi, saj se dviga nad skoraj vertikalnimi stenami iz tufa, ki so zaključene z obzidjem, zgrajenem iz istega kamna.

LR5D4894

Kaj povedati za zaključek? Glede na to, da je bil prvi program odpovedan (samo Rim) in da sva se po premisleku odločila za drugačen program (poleg Rima še Pompeji in Neapelj), kajti verjetno tako ali tako ne bi nikoli obiskal Pompejev, je bil izlet ok. Veliko dodano vrednost je dodal vodič Tomaž, saj je živa enciklopedija. Brez njegovih razlag bi bilo vse skupaj precej dolgočasno. Pa še to, v Rim gremo (greva) definitivno še enkrat, ampak bo do tega preteklo še nekaj let, saj želiva, da bo gradbenih odrov manj 🙂