Zima se končno poslavlja in spet je tukaj čas za naše vikend izlete. Ampak kot vsakič se, kljub “medtedenskimi” idejami, zatakne, ko se je treba odpraviti. Takrat pa idej zmanjka.

In ta velikonočni ponedeljek ni bilo nič drugače (ja, spet). Pregledovanje spletnih strani z vsebinami za izlete sicer da nekaj idej, ampak bolj kot gledas, slabše je. Pa še vreme ni bilo ravno idealno. Pa smo se po “priporočilu” odpravili proti Završnici. Nekam proti Tinčkovi koči in naprej. Vozili smo se že kar nekaj časa in prišli do table za Titovo vas ter se odločili, da si ogledamo to, naslednjič pa višje in čez Zelenico domov (in potem še ugotavljati, kako nazaj po avto 🙂 ).

Titova vas je bil partizanski tabor pod Smokuškim vrhom, ki je partizanskim enotam konec leta 1944 nudil zavetje pred nemškim okupatorjem in prispeval pomemben delež k uničevanju železniških povezav med rajhom in okupiranim slovenskim ozemljem. Glede na to, da je vas stala tako rekoč pred nosom nemških postojank, ki so imele svoja oporišča v Žirovnici, na Bledu, Koroški Beli, Javorniku, Jesenicah, Lescah, Radovljici, Brezjah, Poljčah in Begunjah, je bila njena življenjska doba za tisti čas in partizanski način bojevanja zelo dolga, kar dobra dva meseca. Titova vas je bila izjemna v tistem času in prostoru, ki je obsegal področje od Karavank v okolici Stola na levem bregu Save do Krvavca.

Prvemu bataljonu Kokrškega odreda je uspelo postaviti tabor z enajstimi barakami, ki so zagotavljale zavetje požrtvovalnim  partizanskim  borcem, med katerimi je bilo veliko domačinov iz vasi pod Stolom. Zato je bila vas ves čas svojega obstoja v  nenehnih stikih s svojci borcev zaradi preskrbe, obrambe. Njeno lokacijo in ime je predlagal domačin Janez Dežman Janček. Bila je ustrezno zastražena in je imela celo svoj telefon. V vasi je bilo stičišče terenskih političnih delavcev iz jeseniškega, radovljiškega in žirovniškega okraja.

Živela je življenje urejenega vojaškega tabora. Zaradi uspešnih minerskih akcij v okolici je bila trn v peti okupatorja, ki je slutil, da obstaja, a lokacije ni našel vse do 31. januarja 1945, ko jo je s kar 800 vojaki napadel čez Smokuški vrh in Gosjak z zahodne smeri po dolini Žingarice. Partizaniso se uspeli umakniti in si poiskati zatočišče drugje. Vas so Nemci  požgali, vendar se je spomin nanjo ohranil še daleč v povojni čas. Védenje o lokaciji je sčasoma oslabelo, ime tabora pa se je ohranilo do današnjih dni.

V spomin na dogodke v drugi svetovni vojni so se člani Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občine Žirovnica odločili za ureditev kulturnozgodovinskega spomenika s simbolično postavitvijo barak na mestu Titove vasi. (vir: www.zirovnica.eu)

Po končanem ogledu smo se odpeljali nazaj do jezera Završnica in se še tam predajali zgodnjespomladanskim sončnim žarkom.